1 00:00:03,000 --> 00:00:07,000 Dokaz 1 00:00:13,540 --> 00:00:19,530 Delati matematiko pomeni predvsem dokazovati, kar trdimo. 3 00:00:19,550 --> 00:00:24,520 Videli smo, da stereografska projekcija preslika krožnice na sferi, 4 00:00:24,540 --> 00:00:29,530 ki ne vsebujejo pola, v krožnice na ravnini. 8 00:00:29,540 --> 00:00:32,530 In zdaj bomo to dokazali. 9 00:00:33,650 --> 00:00:36,650 Čeprav je to znano že več stoletij, 10 00:00:36,660 --> 00:00:42,650 vam bom jaz, Bernhard Riemann, sam predstavil ta dokaz. 12 00:00:42,660 --> 00:00:48,450 Pogosto sem počaščen, da danes govorijo o Riemannovi sferi. 14 00:00:48,550 --> 00:00:51,530 Dokazati pomeni veliko več kot pokazati. 15 00:00:52,540 --> 00:00:58,530 Ni dovolj, da je v filmu neka krivulja videti kot krožnica, 17 00:00:58,540 --> 00:01:04,530 da bi smeli to zares verjeti. 18 00:01:04,540 --> 00:01:09,530 Matematični dokaz mora uporabljati logično sklepanje, 19 00:01:09,540 --> 00:01:14,530 da bo prepričljivo razložil, zakaj je to krožnica. 21 00:01:14,540 --> 00:01:22,530 Veliki Evklid je 300 let pred Kristusom 21 00:01:18,540 --> 00:01:25,530 zapisal pravila matematične igre v svoji knjigi Elementi. 25 00:01:26,540 --> 00:01:33,530 Dokaz mora temeljiti na dejstvih, ki so prav tako dokazana. 27 00:01:33,540 --> 00:01:39,530 Toda, z nečim je potrebno začeti, zato je treba 27 00:01:39,540 --> 00:01:44,530 nekatere trditve sprejeti brez dokaza. Te imenujemo aksiomi. 30 00:01:44,540 --> 00:01:49,530 Tako se matematika pojavi kot gigantska konstrukcija, 32 00:01:49,560 --> 00:01:55,530 katere temelji so aksiomi, vsaka nova opeka pa stoji na že postavljenih. 34 00:01:55,750 --> 00:02:00,630 Da bi dokazali izrek o stereografski projekciji krožnic, 35 00:02:00,640 --> 00:02:03,670 bi morali načeloma začeti pri aksiomih! 36 00:02:04,550 --> 00:02:08,530 Seveda zdaj za to ni časa. Privzeli bomo, da že poznamo 37 00:02:08,540 --> 00:02:12,530 nekatere geometrijske izreke iz srednje šole 39 00:02:12,540 --> 00:02:18,550 in z njimi bomo dokazali ta izrek. 40 00:02:27,680 --> 00:02:34,670 Začnimo z nečim preprostim: presekom sfere in ravnine. 42 00:02:35,680 --> 00:02:42,670 Če ravnina prereže sfero in nanjo ni tangentna, 44 00:02:42,680 --> 00:02:45,670 potem je presek krožnica. 45 00:02:45,680 --> 00:02:50,580 Lahko jo vidimo, a zakaj to velja? 46 00:02:50,680 --> 00:02:55,680 Kako to dokažemo? 48 00:02:57,570 --> 00:03:02,550 Oglejmo si poljubno ravnino, obarvano modro. 49 00:03:04,550 --> 00:03:13,530 Narišimo pravokotnico na ravnino skozi točko C, središče sfere. 51 00:03:13,540 --> 00:03:18,530 Označimo s črko P nožišče te pravokotnice. 52 00:03:18,580 --> 00:03:27,580 Izberimo poljubni točki A in B na preseku sfere in ravnine 54 00:03:27,590 --> 00:03:34,530 Oglejmo si trikotnika CPA in CPB. 55 00:03:34,540 --> 00:03:38,530 Delita si skupno stranico CP. 56 00:03:38,540 --> 00:03:49,530 Oba imata pravi kot pri točki P, ker je ravnina pravokotna na daljico CP. 59 00:03:49,660 --> 00:03:55,650 Toda hipotenuzi AC in BC imata isto dolžino, 60 00:03:55,660 --> 00:04:03,650 saj A in B ležita na sferi in sta od središča enako oddaljeni. 62 00:04:03,590 --> 00:04:07,670 Uporabimo Pitagorov izrek! Pri naših trikotnikih 64 00:04:07,760 --> 00:04:10,630 se po dolžini ujemata par hipotenuz in en par katet, 65 00:04:10,640 --> 00:04:14,550 zato se mora ujemati tudi tudi drugi par katet! 66 00:04:14,580 --> 00:04:19,580 Dokazali smo torej, da imata PA in PB isto dolžino, 68 00:04:19,590 --> 00:04:26,580 torej, da A in B ležita na isti krožnici s središčem P v modri ravnini. 71 00:04:26,590 --> 00:04:32,580 Zato vse točke, ki hkrati ležijo na sferi in ravnini, 74 00:04:32,590 --> 00:04:35,580 pripadajo neki krožnici. 75 00:04:36,550 --> 00:04:40,530 Mar to pomeni, da vse točke na tej krožnici 77 00:04:40,610 --> 00:04:44,530 hkrati ležijo na sferi in na ravnini? 78 00:04:44,540 --> 00:04:52,530 Samo po sebi ne. To je zopet treba dokazati! 80 00:04:55,560 --> 00:04:59,530 Naj bo A taka točka. 81 00:04:59,540 --> 00:05:05,530 V ravnini si ogledamo krožnico s središčem P skozi točko A. 83 00:05:06,540 --> 00:05:13,530 Dokazali bomo, da je ta krožnica vsebovana v sferi. 85 00:05:15,540 --> 00:05:21,720 Naj bo B neka točka na tej krožnici. 86 00:05:22,550 --> 00:05:32,530 Poglejte trikotnika CPA in CPB s skupno stranico CP. 88 00:05:32,540 --> 00:05:38,530 Oba sta pravokotna, saj imata pravi kot pri A, 90 00:05:38,540 --> 00:05:46,530 dolžini PA in PB pa sta enaki, saj A in B ležita na krožnici s središčem P. 92 00:05:46,540 --> 00:05:52,530 Po Pitagorovem izreku lahko zaključimo, da imata hipotenuzi enako dolžino: 95 00:05:52,540 --> 00:05:55,530 dolžina CA je enaka dolžini CB. 96 00:05:55,540 --> 00:06:04,530 Torej tudi B leži na sferi, saj leži na isti razdalji od C kot A. 99 00:06:05,540 --> 00:06:07,530 To je to! 100 00:06:07,540 --> 00:06:12,650 Dokazali smo, da je presek ravnine in sfere enak krožnici. 102 00:06:12,680 --> 00:06:20,530 Zdaj poglejmo premer APB naše krožnice in ga postavimo v ravnino zaslona. 104 00:06:20,600 --> 00:06:24,600 Modra ravnina se pojavi na ekranu kot ravna črta 105 00:06:24,610 --> 00:06:28,500 in sfera kot krožnica. 106 00:06:28,590 --> 00:06:33,550 Narišimo tangenti na krožnico v točkah A in B. 107 00:06:33,560 --> 00:06:37,550 Sekata se v točki S. 108 00:06:38,560 --> 00:06:45,530 Seveda je premica CS zopet os simetrije za našo sliko. 110 00:06:45,540 --> 00:06:51,530 Zakaj? Zato, ker sta trikotnika CAS in CBS skladna! 112 00:06:51,660 --> 00:06:59,650 Zakaj? Zato, ker sta pravokotna s skupno hipotenuzo, 115 00:06:59,660 --> 00:07:03,650 stranici CA in CB pa sta enake dolžine! 116 00:07:03,660 --> 00:07:07,650 Zakaj? Ker sta to dva polmera krožnice. 118 00:07:07,660 --> 00:07:12,650 Vidite, če bi morali iti z vsemi argumenti čisto do konca, 120 00:07:12,660 --> 00:07:16,650 bi bil to eden najdaljših filmov v zgodovini. 121 00:07:16,660 --> 00:07:21,650 Dokazali smo, da si lahko krožnico, narisano na sferi, 123 00:07:21,660 --> 00:07:24,650 vedno predstavljamo kot kontaktni lokus 125 00:07:24,660 --> 00:07:29,650 med stožcem revolucije in tangentno sfero. 126 00:07:30,680 --> 00:07:36,670 Če želite: sfera je kot kepica sladoleda v stožcu. 128 00:07:36,680 --> 00:07:41,670 A ne smemo pozabiti, kaj je naš cilj! 130 00:07:41,680 --> 00:07:47,670 Dokazati, da stereografska projekcija preslika krožnice v krožnice! 132 00:07:48,550 --> 00:07:55,460 Najprej dokažimo nekaj, kar matematiki imenujejo lema. 135 00:07:55,540 --> 00:08:04,650 Tukaj je tangentna ravnina na sfero v neki točki A, gledano od strani. 137 00:08:08,720 --> 00:08:14,720 Tukaj pa je tangentna ravnina v neki točki B, spet od strani. 139 00:08:15,760 --> 00:08:20,750 Ti ravnini se sekata vzdolž premice d, 140 00:08:20,760 --> 00:08:23,750 a trenutno vidimo le eno njeno točko, 141 00:08:23,760 --> 00:08:26,750 saj je ta premica pravokotna na zaslon. 142 00:08:27,610 --> 00:08:31,600 Slika, ki jo gledamo, je simetrična 144 00:08:31,610 --> 00:08:34,500 glede na simetralo med dvema premicama, ki ju vidimo. 145 00:08:34,550 --> 00:08:37,530 Ta 3-razsežna skica je simetrična 146 00:08:37,540 --> 00:08:44,530 glede na razpolovitveno ravnino med dvema tangentnima ravninama. 147 00:08:54,540 --> 00:08:58,530 Izberite neko ravnino, ki vsebuje daljico AB. 148 00:08:58,540 --> 00:09:08,530 Ta seka daljico d v točki M, razen seveda, če ji je vzporedna. 150 00:09:09,630 --> 00:09:12,630 Simetrija skice glede na razpolovitveno ravnino kaže, 151 00:09:12,640 --> 00:09:17,630 da sta daljici AM in BM iste dolžine. 152 00:09:17,640 --> 00:09:23,630 Trikotnik ABM je enakokrak! 153 00:09:23,640 --> 00:09:26,630 Tako! To je naša lema! 154 00:09:26,640 --> 00:09:34,630 Zdaj lahko dokažemo naš izrek z uporabo pravkar dokazanega. 156 00:09:35,550 --> 00:09:38,530 Poglejmo krožnico na sferi, ki ne gre skozi severni pol. 157 00:09:38,550 --> 00:09:42,530 Dokazati želimo, da je njena projekcija krožnica. 158 00:09:53,550 --> 00:09:58,530 Če bi namesto projekcije na tangentno ravnino v južnem polu 159 00:09:58,540 --> 00:10:02,530 projicirali na neko drugo vzporedno ravnino, 160 00:10:02,540 --> 00:10:07,530 bi znameniti Talesov izrek povedal, da so vse projekcije podobne. 163 00:10:07,660 --> 00:10:14,530 Zato lahko za dokaz izberemo poljubno projekcijsko ravnino, 165 00:10:14,560 --> 00:10:20,530 da je le vzporedna tangentni ravnini v južnem polu. 167 00:10:21,550 --> 00:10:24,530 Postavimo torej rumeno krožnico v stožec! 168 00:10:24,550 --> 00:10:30,530 Se spomnite? Kepica sladoleda v stožcu z vrhom S. 171 00:10:31,540 --> 00:10:38,530 Zdaj projiciramo na vodoravno ravnino skozi S. 173 00:10:44,540 --> 00:10:51,530 Točka B se projicira v točko D. Toda... Poglejte sliko! 175 00:10:51,560 --> 00:10:58,530 Trikotnika AMB in DSB sta podobna! 176 00:10:58,540 --> 00:11:03,530 Zakaj? Spet po Talesovem izreku! Se strinjate? 178 00:11:03,540 --> 00:11:10,530 Zdaj se spomnite naše leme: Trikotnik ABM je enakokrak. 180 00:11:10,560 --> 00:11:20,530 Ker isto velja za trikotnik BDS, sta daljici BS in DS iste dolžine. 183 00:11:31,550 --> 00:11:36,600 Ko se točka B pomika vzdolž rumene krožnice, 184 00:11:36,610 --> 00:11:39,530 ostane daljica BS tangentna na sfero. 185 00:11:39,560 --> 00:11:42,550 Njena dolžina je torej konstantna. 186 00:11:46,550 --> 00:11:52,530 Ker sta daljici BS in DS enake dolžine, 187 00:11:52,540 --> 00:11:58,530 tudi daljica DS v gibanju ohrani konstantno dolžino. 189 00:11:58,540 --> 00:12:03,530 Toda izjava, da ima DS konstantno dolžino, 191 00:12:03,540 --> 00:12:08,530 pomeni natanko to, da D opisuje krožnico s središčem S, 193 00:12:08,660 --> 00:12:11,530 tako, da je projekcija rumene krožnice 194 00:12:11,540 --> 00:12:18,530 na vodoravni ravnini skozi S vsebovana v krožnici. 196 00:12:20,610 --> 00:12:25,600 Videli smo, da po Talesovem izreku od tod sledi, 198 00:12:25,610 --> 00:12:29,720 da je projekcija na tangentno ravnino v južnem polu 199 00:12:29,730 --> 00:12:34,700 spet vsebovana v krožnici. 200 00:12:35,720 --> 00:12:42,700 In prav to smo si želeli dokazati!